- zdrsniti
- skid, slide, slip, slither
Slovenian-english dictionary. 2014.
Slovenian-english dictionary. 2014.
zdŕsniti — em dov. (ŕ ȓ) 1. drseč se premakniti: deblo je zdrsnilo, namesto da bi se začelo valiti; smučka je zdrsnila po bregu; vrata neslišno zdrsnejo v steno / pero zdrsne po papirju // drseč se spustiti, pasti: plaz je zdrsnil v dolino; sneg je zdrsnil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕkati — am nedov. (ȓ) zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu 2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕkniti — em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: solza ji je drknila po licu / ekspr. kar drknil je skozi vrata stekel, švignil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ozébnik — a m (ẹ̑) alp. ozek strm prehod med stenama, napolnjen s snegom ali ledom: iti, zdrsniti po ozebniku; ozebnik na Jalovcu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podríčati — am dov. (ȋ) redko zdrsniti, zdrčati: sanke so podričale pred njim podríčati se nar. gorenjsko podrsati se: podričal se je po bregu podríčan a o: breg je ves podričan ∙ nar. kmetje so prenašali koše .. oblečeni v podričane kožuhe (F. Finžgar)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podríčniti — em dov. (í ȋ) redko zdrsniti, zdrčati: podričnil je navzdol po travi podríčniti se nar. gorenjsko podrsati se: podričniti se v dolino / podričnil se je po snegu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podŕkniti — em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: podrknil je na ledu / pri vsakem koraku je s peto podrknil po tleh podrsnil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popeljáti — péljem tudi ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požléd — a m (ẹ̑) alp. tanka ledena obloga na drevju ali skalovju: na vejah se je naredil požled; zdrsniti na požledu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
speljáti — spéljem tudi ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spésniti — em dov. (ẹ ẹ̑) nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police ● nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove spésniti se 1. izmuzniti se, izmakniti se: snop se je spesnil z voza / sreča se mu je spesnila iz rok 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika